Khopolo ea Phetoho: Ho Lema Lifate

Ke ka lipelo tse boima re ithutileng ka lefu la Wangari Muta Maathai.

Moprofesa Maathai o ba khothalelitse hore ho lema lifate e ka ba karabo. Lifate li ne li fana ka patsi bakeng sa ho pheha, furu bakeng sa mehlape, le thepa ea ho haha ​​​​terata; li ne li tla sireletsa libaka tsa metsi le ho tsitsisa mobu, ho ntlafatsa temo. Ena e ne e le qaleho ea Green Belt Movement (GBM), e ileng ea thehoa ka molao ka 1977. GBM esale e bokella basali le banna ba likete tse makholo ho lema lifate tse fetang limilione tse 47, ho tsosolosa tikoloho e senyehileng le ho ntlafatsa boleng ba bophelo ba batho ba futsanehileng.

Ha mosebetsi oa GBM o ntse o hola, Moprofesa Maathai o ile a hlokomela hore sesosa sa bofuma le timetso ea tikoloho e ne e le litaba tse tebileng tsa ho fokolloa ke matla, puso e mpe, le tahlehelo ea litekanyetso tse nolofalitseng sechaba ho boloka mobu oa bona le mekhoa ea boipheliso, le se molemohali litsong tsa bona. Ho lema lifate e ile ea e-ba ntlha ea bohlokoa bakeng sa morero o moholoanyane oa bophelo, moruo le tikoloho.

Lilemong tsa bo-1980 le bo-1990 Green Belt Movement e ile ea ikopanya le babuelli ba bang ba pro-demokrasi ho hatella hore ho felisoe tlhekefetso ea puso ea bohatelli ea mopresidente oa mehleng oa Kenya Daniel arap Moi. Moprofesa Maathai o ile a qala matšolo a ileng a emisa kaho ea mohaho o molelele oa Uhuru (“Tokoloho”) Park e bohareng ba toropo ea Nairobi, ’me a emisa ho hapuoa ha setša sa sechaba Karura Forest, ka leboea ho bohareng ba toropo. O ile a boela a thusa ho etella pele tebelo ea selemo le bo-'mè ba batšoaruoa ba lipolotiki e ileng ea fella ka tokoloho ea banna ba 51 ba neng ba tšoeroe ke 'muso.

Ka lebaka la boiteko bona le tse ling tsa bobuelli, Moprofesa Maathai le basebetsi ba GBM le basebetsi-'moho ba ile ba shapuoa khafetsa, ba kenngoa teronkong, ba hlekefetsoa le ho nyelisoa phatlalatsa ke puso ea Moi. Ho hloka tšabo le ho phehella ha Moprofesa Maathai ho ile ha fella ka hore e be e mong oa basali ba tsebahalang le ba hlomphuoang ka ho fetisisa Kenya. Linaheng tsa machaba, o ile a boela a fumana tlhompho bakeng sa ho emela ha hae ka sebete litokelo tsa batho le tikoloho.

Boitlamo ba Moprofesa Maathai ho Kenya ea demokrasi ha boa ka ba thekesela. Ka December 2002, likhethong tsa pele tse lokolohileng le tse hlokang leeme naheng ea habo bakeng sa moloko, o ile a khetheloa ho ba Setho sa Paramente ea Tetu, e leng sebaka se haufi le moo a hōletseng teng. Ka 2003 Mopresidente Mwai Kibaki o ile a khetha Motlatsi oa Letona la Tikoloho 'musong o mocha. Moprofesa Maathai o tlisitse leano la GBM la matlafatso le boitlamo ba puso ea kopanelo, e pepeneneng Lefapheng la Tikoloho le tsamaiso ea letlole la ntlafatso la mabatooa a Tetu (CDF). Joaloka Mopalamente, o ile a hatisa: ho rema meru, ho sireletsa meru, le ho tsosolosoa ha mobu o senyehileng; boikitlaetso ba thuto, ho kenyeletsoa lihlapiso bakeng sa bana ba likhutsana ka lebaka la HIV/AIDS; le ho atolosa phihlello ea tlhabollo le tlhahlobo ea boithaopo (VCT) hammoho le phepo e nepahetseng bakeng sa ba phelang le HIV/AIDS.

Moprofesa Maathai o siea bana ba hae ba bararo—Waweru, Wanjira le Muta le setloholo sa hae, Ruth Wangari.

Bala haholoanyane ho tsoa ho Wangari Muta Maathai: Bophelo ba Pele Mona.