S težkim srcem smo izvedeli za smrt Wangari Muta Maathai.
Profesor Maathai jim je predlagal, da bi lahko bil odgovor sajenje dreves. Drevesa bi zagotovila les za kuhanje, krmo za živino in material za ograje; zaščitili bi povodja in stabilizirali tla ter izboljšali kmetijstvo. To je bil začetek Gibanja za zeleni pas (GBM), ki je bilo uradno ustanovljeno leta 1977. GBM je od takrat mobiliziralo na stotine tisoč žensk in moških, da so zasadili več kot 47 milijonov dreves, obnovili degradirano okolje in izboljšali kakovost življenja ljudi v revščini.
Ko se je delo GBM razširilo, je profesor Maathai spoznal, da so za revščino in uničevanjem okolja globlja vprašanja izgubljanja moči, slabega upravljanja in izgube vrednot, ki so skupnostim omogočile ohraniti svojo zemljo in sredstva za preživetje ter kaj je bilo najboljše v njihovih kulturah. Sajenje dreves je postalo vstopna točka za širšo družbeno, gospodarsko in okoljsko agendo.
V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je gibanje Zeleni pas pridružilo drugim zagovornikom demokracije, da bi zahtevali konec zlorab diktatorskega režima takratnega kenijskega predsednika Daniela arapa Moija. Profesor Maathai je sprožil kampanje, ki so ustavile gradnjo nebotičnika v parku Uhuru (»Svoboda«) v središču Nairobija in ustavile grabljenje javnega zemljišča v gozdu Karura, severno od središča mesta. Pomagala je tudi voditi enoletno bdenje z materami političnih zapornikov, ki je privedlo do osvoboditve 1980 moških, ki jih je pridržala vlada.
Kot posledica teh in drugih zagovorniških prizadevanj je režim Moi večkrat pretepel, zaprl, nadlegoval in javno sramotil profesorja Maathaija ter osebje in kolege GBM. Zaradi neustrašnosti in vztrajnosti profesorice Maathai je postala ena najbolj znanih in cenjenih žensk v Keniji. V mednarodnem prostoru je postala prepoznavna tudi zaradi pogumnega zavzemanja za pravice ljudi in okolja.
Zavezanost profesorja Maathaija demokratični Keniji ni nikoli omajala. Decembra 2002 je bila na prvih svobodnih in poštenih volitvah v svoji državi po generaciji izvoljena za poslanko v Tetuju, volilnem okrožju blizu mesta, kjer je odraščala. Leta 2003 jo je predsednik Mwai Kibaki imenoval za namestnico ministra za okolje v novi vladi. Profesor Maathai je ministrstvu za okolje in upravljanju Tetujevega sklada za razvoj volilnega okrožja (CDF) prinesel strategijo GBM o opolnomočenju in zavezanosti k participativnemu, preglednemu upravljanju. Kot poslanka je izpostavila: pogozdovanje, varstvo gozdov in obnovo degradiranih zemljišč; izobraževalne pobude, vključno s štipendijami za tiste, ki so osiroteli zaradi HIV/aidsa; in razširjen dostop do prostovoljnega svetovanja in testiranja (VCT) ter izboljšana prehrana za tiste, ki živijo s HIV/aidsom.
Profesorico Maathai so zapustili njeni trije otroci – Waweru, Wanjira in Muta ter njena vnukinja Ruth Wangari.
Preberite več o Wangari Muta Maathai: A Life of Firsts tukaj.